Večina voditeljev velikih svetovnih podjetij je kritična do družbeno odgovornega ravnanja v svojih podjetjih. Po podatkih zadnje raziskave, ki jo je opravila priznana svetovalna hiša McKinsey, naj bi imela le polovica podjetij v svojih strateških in operativnih dokumentih vključen odnos do okolja, družbe in upravljanja.

Julija 2007 je McKinsey objavil rezultate obsežne raziskave, ki so jo izvedli med 391 podjetji, ki so vključena v UN Global Compact. To je največja svetovna mreža za družbeno odgovornost, ki deluje pod okriljem Združenih narodov (celotno poročilo je objavljeno na http://www.unglobalcompact.org/). Poleg ankete so svetovalci podjetja McKinsey opravili tudi poglobljene intervjuje z vodstvi v 38 večjih organizacijah, s čimer je raziskava še dodatno pridobila na kredibilnosti. Rezultati ankete so do neke mere pričakovani, pa vendar so nekateri zaključki prav presenetljivi in vredni poglobljenega razmisleka o ustreznih ukrepanjih tudi v vodstvih naših podjetij.

Velika pričakovanja

Več kot 95 % direktorjev je prepričanih, da ima družba večja pričakovanja kot jih je imela pred petimi leti. Večina se tudi strinja, da se bodo ta pričakovanja v prihodnjih petih letih še bistveno povečala. Čeprav več kot 70 % vseh vprašanih meni, da morajo podjetja vključiti v svoje strategije okoljska, socialna in ostala družbena vprašanja, je le polovica prepričanih, da tako tudi dejansko že delujejo. Zanimiv je tudi podatek iz neke druge raziskave, da v očeh javnosti podjetja niso dovolj družbeno odgovorna. Zato le malo potrošnikov (33 % v Evropi, 40 % v ZDA) v resnici verjame, da velike globalne korporacije delujejo v dobro širše družbe in okolja. Te razlike med pričakovanji in percepcijami o delovanju potrjujejo, da se pravi čas za vključevanje podjetij v širše družbeno delovanje šele dobro začenja kot tudi to, da podjetja še ne čutijo dovolj velikih zunanjih pritiskov, da bi svoje družbeno odgovorno delovanje spreminjala, oz. okrepila. V tem smislu je zanimiva raziskava, ki so jo opravili na Univerzi Erasmus na Nizozemskem, ki je pokazala povezavo med zunanjimi pritiski na podjetja za povečanje družbeno odgovornega ravnanja in percepcijo vodstev podjetja, da družbeno odgovorno delovanje pozitivno vpliva na finančno uspešnost podjetja. Verjetno bodo takšna prepričanja v podjetjih vedno bolj pogosta.

Novi, vplivni deležniki

Vodstva podjetij ugotavljajo, da osredotočenje zgolj na povečevanje dobičkov lastnikom še zdaleč ni dovolj za dolgoročno uspešnost. Leta 2006 objavljena raziskava (McKinsey Quarterly Survey) je pokazala, da je samo 16 % direktorjev prepričanih, da je dovolj zgolj sledenje Friedmanovi doktrini, ki govori o povečevanju dobička kot edini družbeni odgovornosti podjetja. Omenjena raziskava kaže na močan globalni val podpore družbeni odgovornosti in družbeno odgovornemu ravnanju podjetij. Zanimiv je še podatek, da so družbeno odgovornemu ravnanju podjetij najbolj naklonjena vodstva podjetij v Indiji, najmanj pa na Kitajskem.

Direktorji verjamejo, da bodo kupci kaznovali tista podjetja, ki ne bodo izpolnjevala pričakovanj o njihovem družbeno odgovornem ravnanju. V naslednjih petih letih naj bi bili med deležniki na prvem mestu po pomembnosti glede vpliva na način delovanja podjetij v smislu družbene odgovornosti, ravno kupci in zaposleni. Kupci in zaposleni, vključeni v nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo s širšimi družbenimi in okoljskimi problemi, predstavljajo velikansko skupino deležnikov, ki bo bistveno vplivala na nadaljnji razvoj in širjenje družbeno odgovornega ravnanja med podjetji. Številni strokovnjaki so tudi prepričani, da lahko podjetja veliko lažje, učinkoviteje in hitreje rešujejo oziroma vplivajo na nekatere družbene probleme (na primer klimatske spremembe), kot država oziroma njene institucije.

Ovire za spremembe

Poudariti je potrebno, da neustrezno družbeno odgovorno delovanje podjetja, ne pomeni le izgube njegovega ugleda, ampak predstavlja tudi izgubo konkurenčne prednosti. Kolizija interesov med lastniki, ki si velikokrat želijo predvsem kratkoročnih pozitivnih finančnih učinkov in med ostalimi deležniki, ki si vedno bolj želijo partnerskega odnosa s podjetji pri reševanju širših družbenih in okoljskih problemov, je glavni izziv sedanjega stanja.

Da bi družbena odgovornost postala vsakdanji sestavni del vsakega podjetja, je tudi pomembno, da se zgradijo enotni standardi, ki bodo znali kakovostno ocenjevati nivo družbene odgovornosti posameznega podjetja. Tako kot obstajajo različni koncepti družbene odgovornosti, obstajajo tudi različna mnenja glede standardov. Zaradi narave teme, predstavlja definiranje standardov in merjenje učinkov velik izziv. Iskanje direktnih povezav med ravnanji in njihovimi finančnimi učinki je zahtevno, če ne celo nemogoče. Nekateri so celo prepričani, da gre pri tem za nujni globalni trend, da bi zagotovili preživetje našega planeta; zato je potrebno na zadeve gledati širše.

Vsekakor se zdi, da se številna podjetja ne sprašujejo več o finančnih učinkih in analizah povezav med dejanji in učinki, ampak sledijo globalnim trendom in zaupajo svojim občutkom, da morajo tudi podjetja postati družbeno odgovorna, če želijo biti dolgoročno uspešna.

Živimo v eri nastajajočih novih partnerstev in standardov, ki spreminjajo vlogo gospodarstva v širši družbi. V naslednjih letih bodo lahko uspešna le tista podjetja, ki se bodo uspešno soočala z novimi družbenimi razmerami in v njih ustrezno delovala. Od lastnikov in vodstev podjetij  pa je v prvi vrsti odvisno v koliki meri bo posamezno podjetje družbeno odgovorno. Zato zaključujem z rekom Alberta Einsteina: »Ni pomembno vse kar lahko preštejemo in ne moremo prešteti vsega kar je pomembno«.