<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"><channel><title><![CDATA[Družbena odgovornost podjetij]]></title><description><![CDATA[&#268;lanki]]></description><link>http://www.druzbeno-odgovoren.si/</link><copyright><![CDATA[Copyright Družbena odgovornost podjetij]]></copyright><generator>sNews CMS</generator><item><title><![CDATA[10 &quot;umazanih&quot; dejstev - Tadej Dobravc Verbič]]></title><description><![CDATA[Novo v galeriji:       10 "umazanih" dejstev  , zbral in zapisal Tadej Dobravc Verbič.
    
Več tukaj:   Galerija      
]]></description><pubDate>Fri, 07 May 2010 06:04:46 +0000</pubDate><link>http://www.druzbeno-odgovoren.si/narava/10-umazanih-dejstev-tadej-dobravc-verbi/</link><guid>http://www.druzbeno-odgovoren.si/narava/10-umazanih-dejstev-tadej-dobravc-verbi/</guid></item><item><title><![CDATA[Ste družbeno odgovorno podjetje? - Predstavite svoj primer dobre prakse]]></title><description><![CDATA[            IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi sta 5. maja 2010 v partnerskem sodelovanju s številnimi strokovno-interesnimi organizacijami objavila razpis za podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost – Horus 2010. Razpis je namenjen podjetjem, ki tudi v času krize poslujejo družbeno odgovorno.    Nagrada je namenjena podjetjem, ki se zavedajo družbene odgovornosti na različnih področjih svojega delovanja, tako v odnosu do okolja, do svojih zaposlenih in drugih déležnikov podjetja ter pri razvoju izdelkov in storitev, in jo vključujejo v strateško vodenje ter poslovanje podjetja.      http://www.horus.si/  ]]></description><pubDate>Fri, 07 May 2010 05:20:41 +0000</pubDate><link>http://www.druzbeno-odgovoren.si/razpisi/ste-drubeno-odgovorno-podjetje-predstavite-svoj-primer-dobre-prakse/</link><guid>http://www.druzbeno-odgovoren.si/razpisi/ste-drubeno-odgovorno-podjetje-predstavite-svoj-primer-dobre-prakse/</guid></item><item><title><![CDATA[RITUALI - Eko pisarna - www.rituali.si]]></title><description><![CDATA[            Pisarniška dejavnost ima izjemno velik delež v slovenskem gospodarstvu in javni upravi. Zato ima lahko znaten vpliv na zmanjševanje vplivov na okolje, na povečanje energetske učinkovitosti, predvsem pa na spremembe vedenja velikega števila ljudi. Kajti projekt Rituali, čeprav temelji na premišljenem in izdelanem sistemu, je stvar odločitve in delovanja posameznika. Kolikim posameznikom je  pisarna “drugi dom”? Mnogi med nami preživijo večino svojega časa na delu v drugem domu in to je eden on pomembnih razlogov, da s mu posvetimo.
SODOBNA PODJETJA IN ORGANIZACIJE SE NE SPRAŠUJEJO VEČ. Svoje navade in načine delovanja spreminjajo ter hkrati izumljajo nove načine poslovanja zato, da lahko zmanjšajo svoje negativne vplive na okolje. Projekt RITUALI vabi, vzpodbuja in združuje: podjetja in organizacije z njim prevzemajo pobudo za pozitivne spremembe in postajajo nosilci sprememb.
    
  Namen projekta      
Projekt Rituali eko pisarna predstavlja vsestransko podporo podjetjem in organizacijam, ki želijo zmanjšati svoje škodljive učinke na okolje. Svetovanje, izobraževanje in združevanje enako mislečih ter pomoč pri izmenjavi izkušenj in dostopu do okolju prijaznejših izdelkov in storitev, obenem pa tudi promocija okolju prijaznejšega delovanja. S svojim delovanjem sodelujočim podjetjem omogočamo povečati pozitivne ekonomske, okoljske in družbene učinke takšnega delovanja.
S projektom Rituali podjetja in organizacije s pisarniško dejavnostjo prevzemajo pobudo za pozitivne spremembe in aktivno išcejo rešitve za zmanjševanje svojih vplivov na okolje - od majhnih ukrepov do strateških prebojev.
    
  Področja projekta      
Projekt  Rituali zagotavlja izobraževanje, svetovanje, izmenjavo izkušenj in certificiranje. Poleg tega pa pripravlja tudi katalog in trgovino, kjer bodo prvic na enem mestu zbrani okolju prijaznejši izdelki in storitve.
    - klub  
KLUB RITUALI združuje tista podjetja in organizacije, ki so v razumevanju in udejanjanju okoljske odgovornosti korak pred drugimi. Klub spodbuja sodelovanje in nenehno napredovanje ter predstavlja novosti s področja zmanjševanja vplivov na okolje za podjetja in organizacije. 
    - svetovanje  
Podjetja in organizacije s pisarniško dejavnostjo Rituali s svetovanjem usmerjajo na poti sprememb k okolju prijaznejšemu delovanju. S svetovanjem spodbujamo motivacijo in vključevanje zaposlenih, ki je ključno za uspešnost Ritualov. 
    - katalog  
V sodelovanju s podjetjem Medium d.o.o. je že zaživel katalog in spletna trgovina (www.ekosvet.net), kjer se prvič na enem mestu zbrani ponudniki okolju prijaznih izdelkov in storitev, zato je to pravi naslov za vse iskalce, za ponudnike pa nova poslovna priložnost.
    - Izobraževanje  
Za snovanje in izvajanje učinkovitih ukrepov zmanjševanja vpliva na okolje potrebujemo znanje, ideje in nasvete. To področje se v mednarodnem okolju izjemno hitro razvija, nastajajo novi koncepti in preizkušajo se nove ideje. 
    - Certificiranje   
Podjetja in organizacije, ki v svoje delovanje uspešno uvedejo Rituale in s tem prizadevanja za eko pisarno, lahko prejmejo certifikat. Glede na stopnjo sprejetih ukrepov so bile razvite tri stopnje certifikata: EKO PRAKTIK, EKO STRATEG, EKO VIZIONAR 
    
Več informacij na strani   www.rituali.si  , Špela Kern, vodja projekta 05 907 13 35

]]></description><pubDate>Mon, 22 Feb 2010 10:40:21 +0000</pubDate><link>http://www.druzbeno-odgovoren.si/novice/rituali-eko-pisarna-wwwritualisi/</link><guid>http://www.druzbeno-odgovoren.si/novice/rituali-eko-pisarna-wwwritualisi/</guid></item><item><title><![CDATA[Inovativno obdarovanje za boljši svet  - www.krilca.si]]></title><description><![CDATA[          Avtorica članka:     Gaja Brecelj  , vodja projektov pri Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj
    
Vse pogosteje se srečujemo s težavo, kaj podariti nekomu, ki ničesar več ne potrebuje. Sprašujemo se, kako biti inovativni in obenem narediti nekaj dobrega. Za izbiro in nakup pravega darila imamo vse manj časa, materialnih daril in preživetih praks smo se že nasitili.
    
Rojstni dan, Novo leto, Božič, poslovno obdarovanje, Miklavž, Valentinovo, god, poroka, diploma, vselitev, rojstvo, Materinski dan ali dan žena - priložnosti, ob katerih si vsako leto izmenjamo milijone daril, je res veliko. Svetovni trg daril dosega skoraj sto milijard ameriških dolarjev. Kako torej v današnjem času razveseliti in osrečiti?
    
Zanimiv odgovor na ta izziv so našli pri britanski dobrodelni organizaciji The Charities Advisory Trust. Leta 2003 so v katalogu Good Gifts kot prvi predstavili inovativen koncept obdarovanja, s katerim ne obremenimo okolja, izognemo se nakupovalni mrzlici ob večjih praznikih, hkrati pa obdarovanca presenetimo na res izviren način. Gre za posebne pakete daril, ki jih v obdarovančevem imenu namenimo nekomu v stiski. Obdarovanec prejme lično oblikovano čestitko z originalno ilustracijo, darovani denar pa gre v celoti za enega od dobrih namenov, ki si ga seveda izberemo sami. V dobrih treh letih se je projekt uveljavil v Veliki Britaniji in drugih državah. Prinaša zavidljive rezultate – samo iz Good Gifts kataloga so ljudje in podjetja podarili že okoli sto tisoč daril. 
    
Leta 2007 pa smo taka darila dobili tudi pri nas. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je pripravila prvi in do sedaj še edini slovenski katalog takšnih daril, imenovan Krilca, darila s čarobno močjo. Namen Krilc je omogočiti stalne prilive izbranim trajnostnim in družbeno odgovornim projektom v Sloveniji, državah nekdanje Jugoslavije in državah v razvoju. Obdarovanec prejme lično oblikovano čestitko z originalno ilustracijo, darovani denar pa gre v celoti za enega od dobrih namenov, ki si ga seveda izberemo sami. Tako lahko z nakupom Krilc pripomoremo k ohranjanju rastlinskih in živalskih vrst, zmanjševanju revščine v državah v razvoju, pomagamo v boju s podnebnimi spremembami, ali pa razveselimo otroka brez staršev z novimi športnimi copati. Poleg tega ne smemo pozabiti še na ostale dobre strani takšnega obdarovanja – z njim ne obremenjujemo okolja, izognemo se nakupovalni mrzlici in dolgim vrstam v trgovinah ob večjih praznikih, hkrati pa obdarovanca presenetimo na res izviren način. Voščilnica, ki jo prejme, ga bo vedno prijetno spominjala na to, da je denar za njegovo darilo resnično pomagal spremeniti svet na bolje.
    
Od prvega kataloga se je ponudba daril iz različnih vsebinskih področij in geografskih območij še povečala in sedaj katalog ponuja že kar 14 paketov daril v treh različnih cenovnih okvirjih - torej skupaj kar 42 daril. V tem času je bilo prodanih kar 2706 daril in poročilo o izvedenih konkretnih delih je zelo navdihujoče. 
    
Pred uničenjem je bilo zavarovanih za dobrih 65 nogometnih igrišč (39,8 hektarov) tropskega deževnega gozda v Ekvadorju. V Gani je 350 otrok dobilo obvezno šolsko uniformo, 72 osnovnošolcev in 10 srednješolcev pa je prejelo paket šolskih potrebščin za eno leto. V smeh so klovni-zdravniki spravili 603 sobe mladih pacientov slovenskih bolnišnic, 114 oddelkov in kar 13 celih bolnišnic. 204 simboličnih posvojitev delfina za eno leto, 9 za dve leti in eno za pet let je omogočilo veliko zavzetega raziskovalnega dela slovenskega morja. Veliko malih radosti so prejele vojne sirote iz Bosne in Hercegovine – 145 obiskov bazena, 75 letnih članarin za knjižnico, 89 parov športnih copat in 41 tečajev angleščine ali nemščine. V Bangladešu je dobilo pitno vodo 58 gospodinjstev in 17 šol. V tibetanskem okraju Lhorong so Krilca omogočila 55 dni preventivnih pregledov, 17 obiskov zdravnika na območju z bolniki in priskrbela 10 paketov zdravil tibetanske tradicionalne medicine za zdravljenje bolnikov. Število čebeljih opraševalk se je povečalo z nakupom 77 čebeljih matic, treh paketov opreme za čebelarje in sedmih čebeljih panjev. V naravno okolje je bilo posajenih 488 sadik redkih slovenskih avtohtonih drevesnih vrst. Kar 230 najdenih mačk je preživelo 14 brezskrbnih dni, 20 jih je prejelo test okuženosti z mačjim aidsom ali levkozo, 26 pa sterilizacijo oziroma kastracijo. 
    
Šele ko strnemo številke, si lahko zares predstavljamo, kako Krilca delujejo v praksi. In Krilca res dokazujejo, da lahko tudi z obdarovanjem pomagamo spreminjati svet na bolje. 
    
V času, ko so dobra dela še toliko bolj potrebna, lahko svoj delček pri spreminjanju sveta na bolje prispevamo drugačnim nakupom – nakupom Krilc. To je inovativna, okolju prijazna in družbeno odgovorna poteza, ki gradi ugled podjetja oz. blagovne znamke.
    
Na   www.krilca.si   je sedaj na voljo 42 različnih daril Krilca tako za družinske in prijateljske kot tudi poslovne priložnosti. Za karkoli se že odločimo, z nakupom takšnega darila prav gotovo ne moremo zgrešiti!
    
Katalog in darila lahko naročite na   www.krilca.si   in 01 439 4895.

]]></description><pubDate>Thu, 18 Feb 2010 10:18:10 +0000</pubDate><link>http://www.druzbeno-odgovoren.si/ljudje/inovativno-obdarovanje-za-bolji-svet-wwwkrilcasi/</link><guid>http://www.druzbeno-odgovoren.si/ljudje/inovativno-obdarovanje-za-bolji-svet-wwwkrilcasi/</guid></item><item><title><![CDATA[Prekomerno investiranje ni družbeno odgovorno]]></title><description><![CDATA[Družbena odgovornost postaja vse bolj aktualna tema, česar se zavedajo tako država kot tudi vsa vodilna, uspešna podjetja in številni posamezniki. Čeprav se na prvi pogled zdi drugače, pa ni vsako njihovo ravnanje nujno družbeno odgovorno.    
Zagovornik ekonomske svobode in Nobelov nagrajenec Milton Friedman je trdil, da je glavno poslanstvo podjetij povečevanje donosov lastnikom, ob spoštovanju zakonodaje držav, v katerih podjetje deluje. Friedman je zagovarjal idejo, da imajo edino ljudje lahko odgovornosti. Vse kasnejše teorije o družbeni odgovornosti podjetij temeljijo ravno na nasprotnih idejah. Le-te obvezujejo podjetja, da delujejo vse bolj družbeno odgovorno, kar gre včasih tudi na račun manjših trenutnih dobičkov podjetja.
Zdi se mi, da številna naša podjetja in tudi država še vedno delujejo skladno s Friedmanovo teorijo o maksimiranju donosov za lastnike, pozabljajo pa na dolgoročno odgovornost, ki jo imajo do družbe kot celote. 
    Trgovska podjetja niso družbeno odgovorna  
Poglejmo na primer naša velika trgovska podjetja. Vsi glavni slovenski trgovci dosegajo velike dobičke in investirajo večino sredstev v širjenje svojih maloprodajnih mrež. Dobički zadovoljijo lastnike, družbi pa nudijo nova delovna mesta. Zdi se, da ravnajo družbeno odgovorno. Trdim, da njihovo ravnanje ni družbeno odgovorno. Problem je namreč v samem konceptu maloprodajnih mest naših trgovcev. Obiskal sem že številne trgovine z živili širom sveta, toda povsod so bili »marketi« bistveno drugačni. Stavbe niso bile tako bleščeče, razsvetljave je bilo manj, prodajne police so bile v cenejši izvedbi, talne obloge so bile na nižjem nivoju … skratka, izgled trgovine je bil bistveno slabši. Tako kvalitetno opremljene trgovine z živili v tujini najdemo le v specializiranih delikatesah. Vendar ni razlika samo v zunanjem videzu. Razlika je tudi v ponudbi. V slovenskih trgovinah z živili najdemo vse priznane blagovne znamke srednjega in visokega cenovnega razreda. V tujini običajne trgovine ne nudijo tako velikega deleža izdelkov na tako visokem nivoju. Ob obeh navedenih ugotovitvah lahko trdimo, da sta to razloga, ki bistveno prispevata k tako visokim cenam živil v Sloveniji. Zato ne morem trditi, da so naša največja trgovska podjetja družbeno odgovorna. Le kako, ko pa zaradi svojih zgrešenih konceptov posiljujejo nas kupce, da kupujemo drage izdelke. K sreči so na trgu že konkurenti iz tujine, ki bodo morda razbili ta »virtualni monopol« naših velikih trgovcev – če bo le varuh konkurence začel opravljati svoje poslanstvo.    
Država ne ravna družbeno odgovorno  
Podobno se zdijo številne investicije naše države (vlade, vladnih inštitucij, občin …) popolnoma družbeno neodgovorne. Tako v preteklosti, kot tudi v prihodnosti namerava država izvajati  številne projekte, ki naj bi sicer navidezno prinesli nekatere pozitivne učinke na družbo (na primer nekaj novih delovnih mest ali kakšno parkirno mesto več), a bodo po drugi strani z zadolževanjem za izvedbo izčrpavale nas davkoplačevalce. Je torej družbeno odgovorno ravnanje države, če investira v projekte, ki prinašajo več negativnih kot pozitivnih učinkov na družbo? Potrebujemo bleščeče reprezentančne objekte ali nove bolnišnice? Ali državljani res potrebujemo vse državne investicije, ali si le trenutni politični voditelji postavljajo spomenike in nabirajo politične točke?   
Predvsem država je odgovorna za našo prihodnost in v tem smislu mora poskrbeti za družbeno odgovorno ravnanje svojih inštitucij. Ni namreč država odgovorna le za dobro nas, ampak tudi in predvsem za naše zanamce. 
V zadnjem času veliko govorimo o »javno zasebnem partnerstvu«, kot pomembnem družbeno odgovornem ravnanju. Strinjam se, da so takšni projekti pomembni in dobrodošli za razbremenitev davkoplačevalcev in hitrejši razvoj države. Vendar moramo opozarjati na številne pasti, ki jih takšno sodelovanje lahko prinese.   
Najprej gre namreč za problem, da se država s svojimi inštitucijami in ljudmi, ki v njih delujejo, sama odloča, katere projekte bo izvedla skupaj z zasebnimi iniciativami in pri tem ne ravna nujno vedno dolgoročno družbeno odgovorno. Velikokrat niso dovolj strokovno razdelani dolgoročni učinki takšnih partnerstev in projekti niso konceptualno umeščeni v dolgoročni razvoj države. Javno zasebna partnerstva se izvajajo parcialno in s tem ni zagotovil, da bodo prinašali takšni projekti dolgoročno pozitivne učinke.  
Vzemimo za primer nov Potniški center Ljubljana. Ne samo, da se sprašujem, če v Ljubljani resnično potrebujemo takšen stanovanjsko-poslovni objekt, bolj me skrbi dejstvo, da se stroka in politika še vedno usklajujeta glede določenih strateških rešitev (npr. strateška ureditev železniškega prometa v Sloveniji, poglobitev tirov …), čeprav so že skoraj začeli kopati gradbeno jamo. Ali se morda ljubljanskemu županu le mudi, da izpolni predvolilne obljube ali želi resnično narediti dober projekt za Ljubljančane in ostale državljane? V kolikor želi izpeljati dober, družbeno odgovoren in dolgoročno usmerjen projekt, se mu ne sme muditi za vsako ceno!
Drugi problem pri »javno zasebnem partnerstvu«, ki ga želim izpostaviti,  je kolizija javnih in zasebnih interesov. Država mora pripravljati take projekte, ki so zanimivi za zasebne investitorje, vendar mora hkrati delovati družbeno odgovorno in zagotavljati dostopnost ter kvaliteto storitev za svoje državljane. Zasebni investitorji lahko na različne (nelegalne) načine dosežejo, da se njim primerne rešitve vgradijo v razpisne pogoje natečajev že v zelo zgodnji fazi projekta in tako na navzven pošten način pridobivajo projekte. Država mora torej zagotoviti sistemsko nadziranje takšnih projektov in dosledno sankcioniranje vseh, ki kršijo ta pravila. V zvezi s kriminalističnimi preiskavami, ki potekajo v zadnjem času, me ne zanima, če vlada podpira takšne aktivnosti le zato, ker smo v predvolilnem letu, ampak nas mora le razveseljevati, da se končno sploh kdo ukvarja s tovrstnim kriminalom.    
Kdo je torej resnično odgovoren?  
Ne nazadnje se navadni državljani zamislimo nad pozivi države ali podjetij, da naj ravnamo bolj družbeno odgovorno. Kako le, ko pa nam oni ne dajejo pravega zgleda. Tudi v podjetjih se vse spremembe začnejo na vrhu hierarhične lestvice. Prvi so torej odgovorni država in podjetja – »navadni smrtniki bomo potem že sledili njihovemu zgledu…«.
]]></description><pubDate>Sat, 03 May 2008 07:03:53 +0000</pubDate><link>http://www.druzbeno-odgovoren.si/o-dop/prekomerno-investiranje-ni-drubeno-odgovorno/</link><guid>http://www.druzbeno-odgovoren.si/o-dop/prekomerno-investiranje-ni-drubeno-odgovorno/</guid></item></channel></rss>
